plakat krvodajalstva

polne vrečke darovane krvi

zgradba srca naše

torba v kateri se prevaža darovani organ

zloženka

zloženka

zloženka

Stokratno darovanje krvi g. Egidij Marancina z zdrav. osebjem na CTD Izola in novinarko Sabino Francek (z mikrofonom )

POSTANITE KRVODAJALKA ali KRVODAJALEC

Krvodajalstvo je največji humanitarni projekt, ki ga premore človeštvo. Odločitev, da človek pomaga sočloveku z delom samega sebe, je največje človekoljubno dejanje, krvodajalstvo pa največje solidarnostno gibanje. Etična načela prostovoljnosti, anonimnosti in brezplačnosti so temelj krvodajalstva. Krvodajalcu lahko upravičeno pripisujemo višjo stopnjo etičnosti, solidarnosti in kulturne zavesti.

KRI "ŽIVLJENJSKA TEKOČINA" PODARI JO

   KAPLJICA KRVI         

 V VSAKEMU ČLOVEKU BIJE SRCE

V kolikor ste pripravljeni darovati kri, vas prosimo, da nam pošljite vaše podatke. Na ta način vas bomo vpisali v naš program in povabili na odvzem krvi na CTD Izola(Center za Transfuzijske Dejavnosti) v Bolnišnici Izola

Kri lahko daruje vsak, ki:

* je dobrega zdravja,
* med 18 in 65 let starosti,
* tehta vsaj 50 kg,
* zadnje mesece ni imel večje operacije,
* v zadnjem letu ni prejel transfuzije,
* moški, ki vsaj tri mesece ni daroval krvi,
* ženska, ki vsaj štiri mesece ni darovala krvi in v zadnjem letu ni bila noseča.

Krvi ne morejo darovati osebe ki:

* imajo hujša obolenja srca,
* imajo ali so imeli maligne (rakave) bolezni,
* sodijo v rizično skupino za prenos bolezni,
* imajo sladkorno bolezen, ki jo uravnavajo z insulinom,
* prebolevajo ali so v zadnjih 14- ih dneh prebolevali akutni infarkt.

Nasveti pred odvzemom krvi:

Počutiti se morate zdravi!
Pred darovanjem krvi lahko pojeste lahek nemasten obrok, npr. kruh z marmelado, čaj, sok ali kavo. Na darovanje krvi NE PRIHAJAJTE TEŠČI!

Postopek odvzema krvi

1. Odziv na vabilo
Pripravljenosti za darovanje krvi sledi odziv na vabilo na krvodajalsko akcijo, ki  poteka na transfuzijskem oddelku v splošni bolnišnici Izola.
2. Sprejem
Vsakega novega krvodajalca ob prihodu na odvzem krvi zdravstveno osebje transfuzijske medicine najprej povprašajo po osebnih podatkih. Te podatke vnesejo v računalnik in v krvodajalčev karton, ki spremlja krvodajalca ves čas med postopkom dajanja krvi. Pri naslednjem prihodu se samo še hitro preveri točnost podatkov. Krvodajalca seznanijo z vsebino priloženih zloženk in ga prosijo, da izpolni vprašalnik.
3. Laboratorij
Naslednja postaja na poti darovanja krvi je laboratorij. Iz kapljice krvi, ki jo dobijo iz prsta krvodajalca, določijo krvno skupino in količino krvnega barvila (hemoglobina). Količina hemoglobina je pomemben podatek za zdravnika, ki odloča o tem, ali smemo krvodajalcu odvzeti kri ali ne. Kri lahko darujejo le krvodajalci, ki imajo zadostno rezervo krvi oziroma hemoglobina.
4. Pregled pri zdravniku
Sledi pregled pri zdravniku. Krvodajalcu izmeri krvni tlak, posluša delovanje srca in ga povpraša po zdravju. Kri lahko daruje samo zdrav človek. Zdravnik povpraša tudi po boleznih, ki jih je krvodajalec prebolel. Nekatere bolezni kot na primer zlatenica, sifilis, malarija in aids, se lahko prenašajo tudi s krvjo. Najvarneje je, da krvodajalci, ki so bili s takimi boleznimi okuženi ali so izpostavljeni možnosti okužbe, krvi ne dajejo v času, ko lahko s svojo krvjo okužijo bolnika. Na podlagi pregleda in podatkov, ki jih dobi iz laboratorija, zdravnik svetuje, ali krvodajalec lahko daruje kri ali ne. Če je odločitev negativna, krvodajalcu sporočijo, zakaj trenutno ne more darovati krvi in kdaj se lahko ponovno oglasi. Krvodajalcu zdravniki svetujejo zdravljenje morebitne odkrite bolezni.
5. Odvzem krvi
V sobi za odvzem krvi se krvodajalec vleže na odvzemni stol. Zdaj se začne to, zaradi česar je prišel: odvzem krvi. Medicinska sestra pričaka krvodajalca s sterilnim priborom za odvzem krvi, ki ga bo uporabila le zanj, in očisti mesto odvzema krvi ter uvede iglo v žilo. Krvodajalec s stiskanjem pesti pospešuje tok krvi, ki teče po cevki in počasi polni vrečko, v kateri je že pripravljena tekočina proti strjevanju krvi. Ko je vrečka polna, sestra cevko zaveže in jo pazljivo odreže. Nato odvzeme še štiri epruvete vzorcev krvi. Tri epruvete pošljejo v laboratorije, kjer določijo krvno skupino in ugotovijo morebitno prisotnost sledi povzročiteljev aidsa, hepatitisa in sifilisa. Četrti vzorec ostane pri vrečki krvi in služi za navzkrižni preizkus med krvjo sprejemnika in dajalca neposredno pred transfuzijo. Odvzem krvi ponavadi poteka brez zapletov. Včasih pa se zgodi, da krvodajalca pred, med ali po odvzemu obide slabost, strokovno rečeno, da doživi kolaps. Vzroki za to so največkrat duševne narave: prevelika napetost, strah pred neznanim, strah pred bolečino, pred pogledom na kri in podobno. To se pogosteje dogaja pri novih krvodajalcih, ki s potekom odvzema še niso seznanjeni. Krvodajalcem, ki doživijo kolaps, usposobljeno osebje takoj daje vso potrebno pomoč. Kolaps je prehodni pojav, ki hitro mine in ne pušča posledic. Ko je odvzem krvi končan, se krvodajalcem zahvalimo in jih povabimo na okrepčilo in družaben klepet.

Čez dan je priporočljivo zaužtiti veliko tekočine (vode) ali drugih brezalkoholnih napitkov.

 URNIK ODVZEMOV KRVI

 TOREK:  7.30 - 11 URE

  ČETRTEK: 7.30-11 URE

 PETEK: 7.30 - 11 URE

Ponedeljek 9.00-12 ure samo zaključene skupine-poklicati Rdeči križ Izola na tel. 640 10 20 ali 051 672-160

V letu 2014 so krvodajalci iz naše občine dosegli 997 danih enot krvi. Posebno pohvalno je, da so se vedno sposobni hitro odzvati trenutnim potrebam Centru za transfuzijdko dejavnost Izola po krvi.

Z letom 2009 je CTD IZOLA uvedel odvzeme krvi tudi v ponedeljkih (glej urnik odvzemov zgoraj) in sicer za zaključene skupine darovalcev po prejšnji najavi na tel. 051 672-160.

Daj življenju priložnost

POMAGAJMO NEKOMU ŽIVETI PO NAŠI SMRTI?

Darovanje s presajanjem organov in tkiv je po svetu vedno bolj uveljavljena metoda zdravljenja najhujših bolezni. Prva presaditev ledvice živega darovalca je bila v Sloveniji izpeljana 1970, leta 1986 pa prva presaditev ledvice umrlega darovalca. Leta 1989 so v Sloveniji prvič presadili kostni mozeg, 1990 srce, 1995 jetra in 2003 pljuča.
Do leta 2007 so pri nas opravili skupno že 884 presaditev organov ( 715 ledvic, 69 src, 99 jeter, 1 pljuča ) in 379 presaditev kostnega mozga.
Odločitev za darovanje organov in tkiv je najvišja oblika etične zavesti posameznika in najvišja oblika solidarnosti s sočlovekom. Z opredelitvijo za darovanje v času življenja lahko posameznik postane darovalec organov in tkiv po smrti.
Z darovanjem in presaditvijo organa ali tkiva pomagamo bolniku ohraniti življenje ali pa mu zagotovimo, da bo njegovo življenje bolj kakovostno !

KDO LAHKO POSTNE DAROVALEC PO SVOJI SMRTI?

Darovalec lahko postane vsakdo, ki ni nosilec bakterijske ali virusne okužbe in nima malignega obolenja, ki bi se lahko preneslo na prejemnika. Za darovanje organov in tkiv se lahko odloči tudi mladoletna oseba po dopolnjenem 15. letu starosti.

KDAJ LAHKO DELE TELESA ODVZAMEMO ALI KATERI POGOJI MORAJO BITI IZPOLNJENI?

Dele telesa lahko odvzamemo, če so izpolnjeni vsi predpisani pogoji:
- Prvi pogoj je, da je ugotovljena smrt.
- Ohranjeno mora biti delovanje organa oz. tkiva tako, da bo po presaditvi v prejemniku dobro deloval.
- Izključene morajo biti okužbe s prenosljivimi boleznimi oz. okužbe, s katerimi bi ogrozili prejemnika in presadek.
- Ključnega pomena pa je vsekakor pozitivna opredelitev posameznika oz. njegovih bližnjih za darovanje delov človeškega telesa po smrti za presaditev.
Za vsak organ oz. tkivo je čas od odvzema do vsaditve drugačen. Odvzem organov in tkiv se lahko opravi le v javnih zavodih, ki so pooblaščeni za to dejavnost.

KDO IN KJE PRESAJA ORGANE IN TKIVA?

V Sloveniji presajajo organe strokovnjaki v kliničnem centru v Ljubljani, tkiva pa tudi v drugih večjih bolnišnicah Slovenije. Tudi za ta del dejavnosti morajo imeti ustanove posebno pooblastilo.

KATERE ORGANE IN TKIVA PRESAJAMO V SLOVENIJI?

V Sloveniji presajamo naslednje organe: srce, ledvico, jetra, pljuča in tkiva: kostni mozeg, roženica, kosti, koža.

ALI JE POTREBA PO DAROVANJU ORGANOV IN TKIV VELIKA?

Potrebe so tako v svetu kot pri nas velike. Število čakajočih na organ ali tkivo je povsod večje kot število pridobljenih organov oz. tkiv.

KDO V NAŠI DRŽAVI VODI ORGANIZACIJO PRIDOBIVANJA ORGANOV ZA PRESAJANJE?

To dejavnost opravlja Javni zavod RS za presaditve organov in tkiv, s krajšim nazivom Slovenija - transplant, ki povezuje vse Donorske centre v Sloveniji s Transplantacijskim centrom in hkrati tudi z mednarodno mrežo Euratransplant.

ALI JE STAROST OMEJITEV ZA POSMRTNO DAROVANJE ORGANOV IN TKIV ?

Starostna meja darovalcev je različna za posamezne organe in tkiva. Za darovano srce je meja že 50 - 55 let, za ledvice 65 -70 let, pri presaditvah jeter in roženic pa je tako rekoč ni. Zato velja splošno načelo, da ni starostne omejitve za opredelitev za darovanje organov in tkiv. Strokovnjaki glede na delovanje organa ali tkiva ocenijo, ali se neki organ ali tkivo lahko presadi.

PRI KAKŠNI OBLIKI SMRTI SE DELI TELESA PO SMRTI LAHKO ODVZAMEJO ZA PRESADITEV ?

Tkiva umrle osebe lahko odvzamemo tudi nekaj ur (6 - 12 ) potem, ko srce preneha biti. Organi morajo biti do odvzema prekrvljeni, to pa je mogoče le ob možganski smrti. To je oblika smrti, pri kateri je vzrok za prenehanje življenja odpoved možganske funkcije, ki nastane kljub intenzivnemu zdravljenju z uporabo aparatov. Smrt vedno ugotovimo po strogih zakonskih določilih. Organe, ki smo jih pri bolniku med zdravljenjem vzdrževali, moramo vzdrževati še naprej, do odvzema.

KAKO SE OPREDELIMO ZA POSMRTNO DAROVANJE ORGANOV IN TKIV?

Glede na najnovejšo možnost se lahko za darovanje delov človeškega telesa po smrti za namen zdravljenja s presaditvijo opredelimo pri pooblaščeni osebi pri Rdečem križu s Pristopno izjavo darovalca. Takšna opredelitev bo olajšala delo strokovnjakom na področju pridobivanja organov in tkiv in pospešila razvoj dejavnosti, da bomo ob vnaprejšnji opredelitvi lahko pridobili organ za presaditev, kadar bo na voljo.

KAKO IN KJE IZPOLNIMO PRISTOPNO IZJAVO DAROVALCA?

Pristopna izjava darovalca je obrazec, ki ga dobimo v pooblaščeni organizaciji pri pooblaščeni osebi. Prvi del obrazca izpolnimo osebno, svojo identiteto pa dokažemo pooblaščeni osebi z osebnim dokumentom in s kartico KZZ. Pooblaščena oseba na drugem delu obrazca potrdi identiteto in vpiše svoje podatke. En izvod izpolnjenega obrazca v zaprti pisemski ovojnici odpošlje s priporočeno pošto Slovenija - transplantu, kopijo izjave prejme opredeljena oseba. Na Slovenija - transplantu vpišejo podatke prek zavarovane računalniške povezave v varovano bazo podatkov. Podatek se ob prvem potrjevanju kartice ZZZS nevidno vpiše na KZZ. O svoji opredelitvi boste prejeli tudi obvestilo po pošti.
Odločitev, da želimo po svoji smrti postati darovalec, ostane po vpisu na kartico ZZZS nevidna do smrti. Po smrti pa lahko ta podatek prebere le pooblaščeni zdravnik s posebno profesionalno kartico.

Pristopna izjava darovalca-formular izpolne pooblaščena organizacija

Kartica zdr. zavarovanja, kjer se nevidno zapiše donatorja organov

Darovanje organov in tkiv po smrti je odločitev, za katero bi bilo prav, da bi o njej razmišljali tudi v družinskem krogu. Vsak človek se za časa življenja lahko odloči o darovanju organov in to odločitev izrazi pismeno kot "oporoko" na posebnem obrazcu pristopna izjava darovalca (slika zgoraj). Prijavo izpolne na sedežu Rdečega križa Izola. Opredelitev posameznika se v informacijski sistem ZZZS, kjer obstaja ločena baza podatkov o opredelitvi po smrti, zapiše nevidno na zdravstveno kartico.

Vse informacije v zvezi z darovanjem organov dobite na Rdečem križu Izola tel. 640 10 20 ali 051 672-160.